Prve krščanske skupnosti, o čemer bomo govorili v tej objavi, kjer bomo spoznali značilnosti teh skupnosti in še veliko več podatkov, ki so pomembni za popolno razumevanje tega vprašanja. Zato vas vabim, da nadaljujete z branjem, da bomo vedeli več o teh verskih skupnostih.
Kazalo vsebine
Vedeti, katere so bile prve krščanske skupnosti
Glede na knjigo Nove zaveze so bili prvi kristjani Judje po rodu ali spreobrnjeni. V Apostolskih delih apostolov in poslanici Galačanom so nam povedali, da prve skupnosti kristjani, Bili so posebej v Jeruzalemu in med njihovimi voditelji so bili med drugim Peter, Jakob in Janez.
Prvi kristjani so se razlikovali od ostalih Judov po tem, da so verjeli v Jezusa Gospoda in sledili naukom apostolov ter si prizadevali živeti tako, kot jih je učil Jezus. Zato jih judovske oblasti niso sprejele in so bile vedno preganjane zaradi svojih prepričanj, saj niso upoštevale naukov visokih verskih voditeljev, ki so takrat vladali.
Lahko pa omenimo celo nekatere razlike med prve krščanske skupnosti so imeli do drugih:
- Verjamejo v Jezusa, Božjega gospoda in sina, ki je rešitelj človeštva.
- Krščeni so bili.
- Sestajali so se v skupnostih, da bi molili in povečali vero med ljudmi.
- Obhajali so evharistijo, kot jih je učil Jezus.
- Poslušali so nauke apostolov.
- Živeli so kot bratje in delili blago z revnimi.
zgodovina
V tistih časih, ko je prve krščanske skupnostiNiso dosegli, da so bili ljudje, ki so bili znotraj svojih skupnosti, popolnoma polni in srečni. Ker je takrat življenje teh državljanov znotraj teh skupnosti moralo slediti idealom visokih verskih hierarhov judovstva, ki so takrat nadzorovali vsa področja družbe.
V dejanjih apostolov nam je rečeno, da prve krščanske skupnosti Razdeljeni so bili v tri skupine, ki jih bomo omenili spodaj:
Znotraj same skupnosti: v samih skupnostih je bilo občestvo, ki ima pomen skupne zveze, nam je rečeno, da se to občestvo izvaja po veri, ki so jo imeli v Jezusa, saj se vsi člani skupnosti počutijo kot bratje, so v občestvu, saj sta živela skupaj, kot da sta prava brata, kjer si delita svoje blago in vse, kar potrebujeta.
Za to gre zahvala vsem apostolom, ki so bili motor prvih krščanskih skupnosti, ki so nastale.
Skupnosti so prejemale nauke in novice o Jezusovem življenju z apostoli, ki so hranili svojega duha s tem, kar so oznanjevali in počeli. Naj vera in zveza rasteta med vsemi člani te skupnosti.
V njegovem odnosu z Bogom: molitev, obredi in praznovanja: Molitev je bila v prvih krščanskih skupnostih vsakodnevna in pogosta dejavnost, ki se je izvajala v templju v Jeruzalemu ali v njihovih domovih (Cerkve še niso obstajale).
Molili so tudi ob posebnih priložnostih ali kadar je bil brat v nevarnosti, te molitve so se vedno izvajale z obredi, med temi obredi pa so vadili lomljenje kruha, krst kot obred za vstop v skupnost in polaganje rok za prenos Sveti Duh.
V svoji dejavnosti zunaj misij: v prve krščanske skupnosti, Kristjani so se zavedali, da morajo v svojih misijah evangelizirati več ljudi. Zato so bili apostoli in drugi predani oznanjevanju in oznanjevanju evangelija, najprej so nagovarjali le Jude, kasneje pa se je njihovo poslanstvo razširilo tudi na druga ljudstva.
Če se vam zdi ta prispevek zanimiv, vas vabimo, da preberete naš članek o: Kako moliti tisoč jezušev?.
Organizacija
Na začetku so imeli apostoli vso zavezanost od začetka, ko se te skupnosti povečajo, se apostoli ne morejo spoprijeti in nato celo imenujejo ljudi, da opravljajo določene dejavnosti. Ti delegati so bili imenovani z roko.
Med glavnimi službami, ki so ga imenovale ministrstvo, so:
- Služba besede, ki je oznanjevanje evangelija po Jezusu.
- Ministrstvo, ki predseduje skupnosti in služi njenim duhovnim in materialnim potrebam. Pri oznanjevanju besede je bila vloga apostolov zelo pomembna, saj so oni tisti, ki oznanjujejo evangelij, vse te službe pa je Jezus z učenci zasnoval za zagotavljanje storitev skupnosti.
Prvi konflikti
Na začetku so vsi kristjani prihajali iz judovstva in so vadili Jude, zato so v templju izvajali judovske prakse, kot so obrezovanje in molitve. Ko pa pridiganje doseže druga mesta, kjer so Judje majhna manjšina, tisti, ki se preusmerijo v vero, niso bili Judje, temveč pogani.
Kot rezultat tega se pojavi težava, saj so morali pogane prisiliti k izvajanju judovskih obredov, zato pridejo na shode v Jeruzalem, da bi rešili ta problem in dosegli naslednje:
- Naučite, da kristjani niso sekta judovstva.
- Edina pomembna stvar pred spoštovanjem pravil in zakonov je vera v Jezusa, ki edini rešuje.
- Rešitev, o kateri govori Jezus, je za vsa ljudstva na zemlji.
Prvi lovi
Prvi problemi, ki so jih imeli Judje, so bili z judovsko versko močjo, saj judovski veliki duhovnik ni dovolil dvomiti o njegovih naukih, ker je bil Jezus vstali Mesija. Ta preganjanja niso bila stalna, zgodila so se, ko so videla, da je krščanski nauk še naprej naraščal pri slednikih.
V tem obdobju preganjanja so se zgodili ti dogodki:
- Ker Jezusovi nasprotniki niso sprejeli, da je skupina moških in žensk napovedovala vstajenje in govorila, da je Božji sin.
- Zaprla sta apostola Petra in Janeza, kamor sta jih prišla bičevati in jim prepovedovati oznanjevati o Jezusu.
- Nato so aretirali vse apostole in jih s pomočjo Gamaliela lahko osvobodili.
- Potem so prišli kamenjati diakona Estebana, ki je bil prvi cerkveni mučenik.
- Potem ko se je zgodilo z diakonom Estebanom, se je krščanska skupnost v Jeruzalemu ločila in pobegnila pred preganjanjem svojih članov ter začela oznanjevati v drugih mestih.
lastnosti
Med značilnostmi, ki so se pojavile prve krščanske skupnosti Imamo:
- To so bile skupnosti, kjer so imele samo eno srce in eno dušo, zaradi česar so bile te skupnosti zelo harmonične in kjer med drugim ni bilo prostora za obrekovanje in zavist.
- So skupnosti, kjer so priče Jezusove vere.
- Ena od značilnosti krščanske skupnosti je revščina, pri kateri gre lahko za revščino duha ali srca, pri čemer ste vabljeni, da skrbite za ljudi, ki imajo revščino duha ali srca.
Za zaključek objave o prve krščanske skupnosti Lahko rečemo, da so bile to skupnosti čisto Judov po rojstvu, kasneje pa so bile druge dodane s spreobrnitvijo. Te krščanske skupnosti so začele izvajati različne ideale in nauke v skladu s tem, kar je Jezus učil svoje apostole.
Ti običaji so se vsak dan bolj uveljavljali v skupnostih, zaradi česar so visoke verske hierarhe motile te nove ideje, ki so jih učili v skupnosti. In začeli so se preganjati vsi, ki so sledili Jezusu, ker so ga imeli za lažnivca.
Pogovarjali smo se tudi o organizaciji, prvih konfliktih in prvih preganjanjih, ki so jih morale trpeti te prve krščanske skupnosti, ker so oznanjevale Jezusovo besedo in živele po njegovih naukih. Zato so se morale skupnosti organizirati, da so lahko rešile težave, ki so se pojavljale vsak dan, poleg tega pa so se izognile preganjanju tistih, ki so jih imeli zaradi drugačnih misli.